Osnovnošolski planinski tabor

Na turo, ki na kateri smo imeli cilj zavetišče pod Špičkom smo izbrali kondicijsko najbolj sposobne udeležence. Tako sem udeležence in vodnike zbudil malo pred peto uro, da smo pozajtrkovali in vzeli hrano ter pijačo za na turo. Čez približno 20 minut smo se že peljali do zadnjega ovinka vršiške ceste in tam zavili v Zadnjico. Po 15 minutah vožnje smo prispeli do »rampe« in tam pustili naša prevozna sredstva in od tam uporabili naša »pohodna« sredstva. Ker smo bili pol ure v zaostanku smo že čutili žarke sonca. Najprej nas je pot vodila po gozdni stezi, ki je bila zelo dobro uhojena vendar pa je bilo mnogo križišč z drugimi potmi, ki jih najverjetneje uporabljajo lovci. Prvi postanek za slačenje smo imeli po približno po 20 minutah hoje. Naslednjega pa po naslednjih 50 minutah in takrat smo tudi pili. Po približno 2 urah hoje v gozdu smo prišli v območje ruševega rastja, ki pa se kmalu umaknilo skali. Tu smo imeli tudi rahel zvin gležnja, ki pa nam ni povzročal težav in smo lahko nemoteno nadaljevali pot do cilja. Proti domu so imeli nekateri udeleženci težave z vrtoglavico vendar pa smo uspešno rešili tudi to težavo. Po 3,5 ure hoje smo prispeli na zavetišče in imeli zasluženo malico in pa krst tistih za katere je to najvišja točka. Po dobri uri in pol smo si zopet oprtali nahrbtnike in se odpravili v dolino, tokrat po bolj direktni poti. Za pol navzdol smo porabili občutno manj časa, le uro in pol. Vzrok za to je bolj direktna pot in pa spočitost udeležencev. Mislim da smo se imeli na izletu lepo in, da je marsikdo videl nekaj novega in edinstvenega.

Avtor in vodja ture: Urban Dimec